Metode nadzora napetosti lahko na splošno razdelimo na dve vrsti: neposredni nadzor napetosti in posredni nadzor napetosti.
(1) Neposredno krmiljenje napetosti: Znano tudi kot povratno krmiljenje, lahko nadalje razdelimo na dve vrsti, A in B. (A) Z uporabo senzorjev, kot so merilniki napetosti, za zaznavanje dejanske napetosti, se izmerjena vrednost uporabi kot povratni signal za oblikovanje sistema sklenjene -zanke napetosti. Izmerjena dejanska vrednost se primerja z dano napetostjo, odstopanje pa povzroči krmilni učinek, zaradi česar je dejanska napetost enaka dani napetosti. Glede na zgradbo senzorja ga lahko razdelimo tudi na položajno in povratno krmiljenje. (B) Z uporabo zanke za vzpostavitev napetosti se izmeri količina zanke, da se oblikuje povratni nadzorni sistem zanke, ki nadzoruje količino zanke, da ostane napetost izdelka konstantna. Ta metoda nadzora napetosti je primerna za visoko-natančne,-hitre aplikacije nadzora napetosti in ima prednosti, kot sta visoka natančnost nadzora in dobra-zmogljivost v realnem času.
(2) Metoda posrednega nadzora napetosti: znana tudi kot kompenzacijski nadzor, posredno vzdržuje stabilnost napetosti s prilagoditvijo parametrov, ki vplivajo na stabilnost napetosti, da kompenzira možne spremembe napetosti. To pomeni, da je podana le nastavljena vrednost napetosti, brez uporabe detektorja za zbiranje dejanske vrednosti napetosti. Ne oblikuje zaprtega -kroga krmiljenja napetosti, ampak posredno krmili napetost s krmiljenjem toka ali vzbujalnega toka krmiljenega stroja, tj. pogonskega motorja, tako da navor motorja ostane nespremenjen in napetost navitega izdelka ostane konstantna.